Tistega dne sva šli na sprehod.
Pihal je veter,
pikali komarji
in nek traktor
je ustvarjal grozen hrup.
Prijela si me za roko in
jo vtaknila v svoj žep,
da bi ostala topla in varna.
Topla in varna
je tvoja ljubezen.
Redkuce rdeče sm s tabo grizljala,
vn vrgwa pleweu
pa suwato usjava.
Sej fajn prlegu ta frišn ureme,
zdj delam za tebe
šopke zelene.
Tut teb tropski ribi,
to je povšeč.
Ti gode zelen,
armen al pa rdeč.
#šopki #domačasolata #nomnom #ribapakozu #malčekpaze
Dvojina godi
Kavo pijem brez mleka
težje brez meda,
brez tebe pa raje ne.
Rada slišim
od tebe,
da me imaš rada.
💜
LJUBIŠ ME
"Hvala, dobro sem spala“,
je moj odgovor na tvoje
vprašanje
o tem kaj pomeni ljubiti.
Čutim, da me,
in morda tudi ti
pri sebi prepoznaš,
občutek,
ki ti govori:
“Z njo je lepo."
In tako bo ostalo."
Her hands, though. Her hands. #golden
Self-portrait
Rada te imam, fish.
Več kot vse ribe in druge živalske vrste tega sveta. (jih je več kot ljudi in so manj omejujoče)
Če bi bila tvoja rit svet,
kopno,
sem zračunala,
bi bila veleposestnica.
Deset celih štiri milijonov kvadratnih kilometrov.
Dovolj, da si zgradim dom,
posadim solato, korenje in paradiž-,
imela bi tudi čebele,
-nikoli si nism mislila,
da bo to zame.
Evropske volitve 2019
Grem na volišče,
vedno sem hvaležna vsem prednicam,
da grem lahko faking volt.
Pridem na volišče št. 1,
v kraju kjer živim.
V dnevih,
ko niso volitve je to lovski dom.
Vstopim.
Kmečka soba,
na levi praščevi kremplji,
kamor lahko odložimo plašč,
Tisti, ki smo prišli oddat svoj glas.
V tistem momemtu me prime,
da impulzivno volim za zelene,
nagačen medo v kotu bi si to želel.
K vragu z lovci in nabiralci.
Tokrat gre zame.
Ženska, 35 let, brez otrok.
Status: kompliciran.
Naj vsaj v Evropi slišijo naš glas.
Težko se ustalim in
pristanem na grajenje skupnega jezika.
Najprej me moraš ujet na pravih
družabnih omrežjih,
kjer se izražam:
pisno, slikovno in glasbeno
tako kot želim
in kažem ravno toliko kože,
kot mi je udobno.
V resnici sem introvertirana,
a hkrati zelo impulzivna.
Potem zdrsnem z družabnih
omrežij v njen objem,
ker se je odzvala na povabilo
in potem šerala mojo pesem.
(Koga to sploh briga.)
Uganka
Ona je ključ,
do razumevanja mene.
Ona je ključ
do razumevanja sebe.
Ona je ključ,
do mojega resničnega izraza.
To je vse kar vam dam.
#witchcraft is back. Yeeees Please!!!! Čarovništvo je nazaj!
Be yourself #akwardpenguin
Tvoja izolanska ogorčenost
nad mano,
mi je hecna,
ko rečeš que mona,
ko se te lotm tuko (tko)
kokr dab s tabo wotwa žokat seno (sno)
gor na svislh.
Jest se zgubim v vseh nesmilsh,
k jh mamo ldje med sabo,
ker dajemo na vago,
kuga ma več teže vol al mercedes,
aj leuš če se usedeš na travo al plažo,
auš jedwa kubase z rajfnka z mano,
auš raj šwa u Hofra po Poli salamo.
K set stisnem ob bok,
pozabm na strese,
k mn kšn pondelk živlene pretrese.
Men je zagvišn tvoj ribji objem,
to mene trošta k mam kšn problem.
Zato s mn tko luštna,
k se mal ujeziš,
zvečer pa tut ti
se ke k men tišiš.
20.maj 2019
Game of thrones. #madonna #queenmadonna #madonnaeurovision #eurosong #lgtb #queen #thequeen #oneperformertorulethemall #performance #notes #fuckit 61 year old lady. Shhhsh and respect.
Borovniški haiku
Iz udobnega naslonjala,
sežem po metinem čaju,
ki sem nama ga skuhala
po tem, ko sva pospravili shrambo
in si ti po svoje uredila prostor,
kjer imava spravljene okraske za letošnji Božič.
(8. maj 2019)
Keep them coming #ideas #lgbt #howso #howcome #queer
Črepinje
»Razbiva sm t talar«,
se s mn zadrva
z ganka na pole.
Mene ni nč
miniv dobre vole.
Jst sadim paradajz
pa si žvižgam naprej,
srečna kt tč,
k ne misl na nč
druzga kt gnezd,
k b ga s tabo nardiva.
»Ne sikiraj se, draga.
Sedm let sreče s nama s tem oblubiva.«
Velika noč (brez jajc)
Od stare mame prt,
tulipani na vrt,
me briga za jajca,
vlikonočnga zajca.
Men se fajn zdi,
k mn u bajt use diši
Pa da leževa u dvoje,
k me prašaš, :"Kuko je? '
(Borovnica, 20.4. 2019)
True story. About love.
True form.
Keep watch of your potions all the time !
Zalublen kozu
Sva sadike kupvale
pa zravn pravle
kuga se keri dopade,
jst mam marj mucke,
ti kužke ta mwade.
*
Ti morje maš u mislh,
da čutš soj mir,
men to nardi u gmajn špancir.
*
Men se gnus mortadela,
teb je zlato.
K se jst z repo bašem,
teb je swabo.
*
Sva pršle so dreves,
mene češnja zamika,
ti se spomneš kuko,
teb je fest figa.
*
Pol te pogledam v oči,
pa me mau zamika,
na vrh tvojh žnablou
kjer zdi ena pika,
te polubm strastno
pa set razjasn obraz.
Takrat veva zakaj
nama pozim ni bwo mraz.
Sva se ukp tišale
ena drug dišale
bl kt pomlad.
Jst alpsk kozu
tem zmer imu rad.
“To be loved but not known is comforting but superficial. To be known and not loved is our greatest fear. But to be fully known and truly loved is, well, a lot like being loved by God. It is what we need more than anything. It liberates us from pretense, humbles us out of our self-righteousness, and fortifies us for any difficulty life can throw at us.”
— Timothy Keller (via pureblyss)
Prej je bil pesek,
zdaj pa edinstven -
kamen na moji dlani.
Veronika Dintinjana: Child, are your lessons done?
Življenje postavlja nekaj nemogočih zahtev:
kot je seči v roko, ki je ni bilo, ko si jo potreboval,
ali odpreti srce, kot vrata sredi noči,
morda razbojnikom ali razdejanju,
morda zadnjič.
Ni obrazcev ali meditacijskih tehnik,
da bi čustva, misli, dejanja
dobila zanesljiv pomen.
Prepustiti se na milost ali nemilost
je vse, kar uči lepota.
Kar se izpiše kot umetnost,
je, kar ostane:
dotiki dreves, krajev in ljudi,
zavezujoči in začasni.
Nič ne pride prav.
Razumevanje je bežno.
Kot posli in poljubi.
Nekaj brazgotin
premošča luknje v času.
Izpolniti nemogoče zahteve življenja pomeni
ponavljati, dokler si živ.
Pesmi niso navlaka
https://www.webtoons.com/en/challenge/woman-world/41/viewer?title_no=100912&episode_no=43
Svet je v pizdi,
ekološki krizi,
jst pa pišem pesmi,
zate draga,
ker mi je važn,
da v tem kaosu nisem lih sama.
Se mn dopade kuko doživljaš stvari,
in poslušam perspektive,
k jh vidiš sam ti,
zato te vzpodbujam,
da žviš,
sojo albečo pozorno resnico,
z mano,
če vočeš,
ker težko j divjo ptico,
zapirat v kletke
lastnh idej.
Lepo je, ko letiš. (frcaš)
Dej, let' še naprej. (frcej)
Če b rada vidwa
Gurenske gozdove,
te vabm s seboj,
da ti pokažem vrhove.
Na ene sm šwa,
na kšne spet ne,
ker všeč mn je drušna,
na poti gor do koče,
lahko se spočijeva,
če se zahoče,
kateri od naju,
ker luštn je bivat
v tmo gorskmu raju.
Mogoč' t bo cwo všeč splezat
na kšn drevo,
pa dol pogledat,
z moje perspektive,
kako na pomwad,
kmetje krave ženejo,
na pašnke gor,
pod bisere gorske.
Si navajena morske
vode na seb čutit,
pat povem daj za probat,
jezersko svežino,
jo težk najdem slično,
razn,
nj bo še tak kliše,
ampak,
k me pobožaš po prsh,
jo zaznam u tojmu dotiku,
k dab se kopawa
u rek dol pr Špiku,
kralju vrhov.
Tuko me prevzameš
kt razgled
na cevo gorsko verigo
k se zapelem čez most,
do tebe je glih,
kt čez tizga čez Savo Dolinko,
namorm bit tih,
se mn zahoče,
tvojga objema pa pol nč več,
u resnic cevo pesem sam to hočem rečt,
kuko se mn paše s tabo crklat,
pa sm zravn še ekologijo umešawa,
ker me boli,
vsa navlaka,
k so jo aldje prpelal,
pa beton k so ga med hribe nametal,
dab tm žvel z uso mašinerijo,
pa signal za mobi pod Triglavm lovijo.
Edin signal k ga u resnic rabm
je toj nasmeh,
k te primem za roko,
ko greva po gorskh poteh.
Rdeča svetloba na vršičkih gore. // Red light on tips of the mountain.
(pogreš iz Gozd Martuljka)
Večkrat me pobožaš po vrhovih,
tja kamor nekateri sploh ne sežejo.
Kot sonce si,
ki zvečer vrže svojo rdečo svetlobo
na gorenske skalne lepotice.
Gori daje čar svetloba
in ti si je prinesla
mnogo,
v tej,
najlepši zimi,
vseh zim,
ki sem jih zabeležila.
Volčja zima.
Ko tulim v luno,
očarana nad tvojimi boki.
11.3.2019
In the middle of 1950s Tove was very, very lonely. Her letters of that time are melancholy, as she desperately yearned for true love. By this time she was very interested in dating women (as to her, Atos Wirtanen was in a way the last man she wanted to love). But circles were small in a small town, where homosexual acts were both a disease and illegal.
It was 1955, when Tove met Tuulikki Pietilä. They knew each other vaguely by looks. They had attended Ateneum’s art school at the same time but Tuulikki was few years younger and usually students spent time with their own language group (Tove spoke Swedish, Tuulikki Finnish).
The love story which lasted until their deaths, almost half a century began at Pikkujoulu party (”Little Christmas” in Finnish, a party traditionally held in anticipation on Christmas, usually among coworkers or friends) arranged by Finnish art society. Tove asked Tuulikki to dance, but she declined - probably out of propriety. But later Tuulikki sent Tove a card picturing a striped cat and asked her to visit her atelier.
Next summer Tuulikki visited Tove at an island. Love was born. Tove wrote; “I have finally come home to that one person whom I want to be with”. The picture of a striped cat was always and still is on the wall of Tove’s atelier. The couple spent their summers together on an island and winters working in their ateliers, which were right next door from each other.
It can be said that Tuulikki saved Moominvalley. By the time they began their relationship, Tove was absolutely tired of Moomins. Tuulikki’s support restored Tove’s belief in Moomins and they became an important hobby to them both.
Moomin book Moominland Midwinter (1957) is a book about loving and falling in love with Tuulikki. And it really shows. In the book, Moomintroll (who is an avatar of Tove Jansson) wakes up in the middle of unfamiliar and eerie winter, facing loneliness and death for the first time. In the middle of all cold and silence Moomintroll finds Too-Ticky, who’s calmly watching a snow lantern. Too-Ticky is robust and strong with blonde hair and a knife at her hip; everything Tuulikki was.
Too-Ticky becomes Moomintroll’s calm and supportive mentor. She never gives ready answers and instead gently guides Moomintroll as he grows and learns. It is Too-Ticky who says the phrase which Tove repeated often in her interviews and which was seemingly one of her most important philophies: “Everything is insecure and that makes me calm”.
After Tuulikki’s first visit Tove wrote; “I love you both enchanted and very calm at the same time, and I don’t fear anything that might await us”. After finding Tuulikki, Tove described how much calmer and safer she felt. Whole living felt easier.